Vaja GZ Vodice – Požar v naravnem okolju

RAŠICA, 11.7.2023

Verjetno je marsikoga, v torek 11.7., presenetil zvok gasilskih siren. Ne, ni šlo za intervencijo, šlo je za vajo Gasilske zveze Vodice, dejansko največjo do sedaj. Avtor vaje, Jože Pavlič, poveljnik GZ Vodice, je skupaj s pomočniki iz vodstva zveze ter Poveljstva GZ pripravil vajo z naslovom: Požar v naravnem okolju. Območje izvedbe: Severno pobočje Rašice, med vasema Vesca – Vojsko. Da ste občani zaznali kar nekaj siren ter prelet helikopterja slovenske policije, botruje dejstvo, da je bila vaja res množično obiskana. Poleg enot iz domače GZ Vodice, so na vaji sodelovali predstavniki: GZ Medvode, GZ Komenda, GZ Mengeš, GZ Ljubljana, PP Medvode, Helikopterska enota Slovenske Policije iz Brnika, domači traktoristi, Enota za pomoč vodenju (EPV) GZ Ljubljana ter EPP (Enota za prvo pomoč) GZ Vodice z reševalnim vozilom.

Na vaji je tako sodelovalo kar 151 predstavnikov, od tega 138 gasilcev. Na vaji je sodelovalo 34 gasilskih vozil, 2 policijski vozili, 1 reševalno vozilo, 2 traktorja in 1 helikopter. Cilj vaje je bilo:

–          preverjanje uspešnosti delovanja štaba GZ Vodice,
–          vaditi komunikacijo med sektorji in vodstvom intervencije in
–          vzpostavitev ustrezne distribucije požarne vode na kraj.

Vaja se je s prvimi pozivi začela ob 18h. Najprej so na kraj prišle enote iz GZ Vodice (vseh 6 PGD), katere je vodstvo intervencije, ki je delovalo v štabu na križišču med Poljem in glavno cesto Vojsko – Vesca, evidentiralo in poslalo na posamezne lokacije. Območje namišljenega požara je bilo razdeljeno v štiri sektorje, katerih namen je bil obkrožiti požarišče in požar s posredovanjem enot tudi pogasiti.

Večji del enot iz GZ Vodice je delovalo na t.i. »sektorju Vojsko« (ta je bil lociran na JZ pobočju Rašice, pri »strelišču« ob vznožju Rašice). Naloga tega sektorja je bila, da vzpostavi črpanje vode iz potoka Graben s pomočjo dveh motornih brizgaln in vodo preko cevi spravi čim višje po pobočju Rašice. Cilj je bil presekati ogenj, ki se širi iz smeri Vesca, proti Vojskem. Delo na terenu je bilo zaradi strmine in vročine zelo zahtevno. Spraviti v hrib vse gasilske armature (cevi, ročnike, trojake, dodatne črpalke,…) ni bilo enostavno, zato je scenarij vaje predvidel tudi uporabe druge tehnike, v tem primeru traktorjev, ki so pomagali enotam na terenu spraviti vso opremo v hrib. Veliko pa je bilo območij, kjer traktor ni uspel priti, tam pa so gasilke in gasilci morali v teren peš. Torej sektor Vojsko je moral vodo spraviti čim višje po terenu, v smeri proti poti, ki vodi od Sela na Rašico. Razpotegnili so dva cevovoda  v skupni dolžini cca 740 m  in si s pomočjo še dodatne MB vmes spravili vodo po hribu navzgor do dvanajstih ročnikov – napadov.

Takoj na začetku smo vzpostavili tudi t.i. »sektor helikopter«, ta je deloval na SZ delu, spodaj na pobočju Rašice. Naloga sektorja je bilo vzpostaviti bazen za zajem vode za helikopter in distribucijo le-te v središče požarišča med vsemi preostalimi sektorji. Na tem sektorju so morale enote vzpostaviti napajalno linijo do bazena, in sicer med bazenom, ki je bil lociran ob vznožju Rašice ter glavno cesto Vojsko, Vesca, na kateri so v konvoju gasilske cisterne dovažale vodo. Vodo se je črpalo iz hidranta na glavnem križišču na spodnje križišču v Selu (avtobusna postaja), kjer je zagotovljeno tudi ustrezno obračališče za cisterne. Tja so bila poslana predvsem gasilska vozila s cisterno z večjo količino vode (5000L vode ali več). Na začetku je bila potreba z vodo večja. Kasneje, ko smo zagotovili dovolj cistern, pomanjkanja vode ni bilo zaznati. Potrebno je vedeti, da helikopter s pomočjo košare t.i. »bumby-bucket« naenkrat pobere od 800-1200 litrov vode. Vodo pa je na pobočje raztrosil v dobrih 3 minutah. Bazen pa ima kapaciteto 6000 litrov vode, tako da je bilo potrebno dobro organizirati kroženje cistern za zadostno kočičino vode v bazenu. Kar nam je tudi uspelo.

Z SV smeri, nasproti sektorja Vojsko, je bilo v nadaljevanju vzpostavljen tretji sektor, t.i. »sektor Vesca«, katere naloga je bila preprečiti širitev požara proti naselju Vesca. Vmes je namreč veter spremenil smer in začel pihati proti Vesci. Prav tako so na tem sektorju vzpostavili cca 500 metrov cevovoda, uporabili so 5 ročnikov, s katerim so gasili talni gozdni požar. Črpali so prav tako v Grabnu. Na tem sektorju so delovale predvsem enote iz GZ Medvode, in GZ Mengeš ter domača enota PGD Zapoge. Distrubucija opreme v hrib je bila tu zahtevnejša, ker traktor zaradi konfiguracije terena ni uspel priti čisto na vrh. Večji del opreme so prenesli gasilske in gasilci peš po hribu navzgor. Dodatno težavo jim je povzročalo tudi dejstvo, da se je glavna motorka na črpališču pokvarila in potrebno jo je bilo nadomestiti iz drugega sektorja. Tudi na tem sektorju so višinsko razliko v vodnem stolpcu reševali z dodatno motorno brizgalno vmes, s pomočjo t.i., gasilske verige z motornimi brizgalnami.

Četrti sektor pa smo vzpostavili na makadamski (»glavni«) gozdni cesti na Rašici v smeri Selo – Rašica nasproti sektorja helikopter, bližje sektorju Vesca, kjer so od zgoraj, po hribu dol peljali linijo (cevovod) proti sektorju Vesca, s katerim smo se skoraj združili in s tem v največji meri obkrožili požar. Ta sektor smo poimenovali »sektor Ljubljana«, zgolj zato, ker je večji del enot prihajal iz GZ Ljubljana.

Na vseh štirih sektorjih so bili domači vodje sektorjev, ki so predstavljali povezavo med štabom in terenom. Tudi v štabu smo delovali zgolj domače gasilke in gasilci.

Zelo hitro se je pokazala potreba po vzpostavitvi še enega, temu bi lahko rekli, logističnega sektorja, in sicer na lokaciji štaba. Tam smo imeli dodatne enote iz GZ Komenda, ki so bile v pripravljenosti za resno interveniranje na terenu, saj so vse enote iz GZ Vodice sodelovale na vaji. Na tej lokaciji je delovala še EPP GZ Vodice, ki je služila za potrebe, v kolikor bi na terenu prišlo do kakšne poškodbe. V štabu smo locirali tudi gasilske kombije, t.i. gasilska vozila za prevoz moštev (GVM), ki so opravljale predvsem logistične naloge (prevoz opreme med sektorji, s pomočjo GVM smo prevažali tudi pitno vodo na sektorje, služili so nam kot kurirji in so enote, predvsem iz sosednjih GZ vozili na lokacije…). Najbolj pomembno vozilo in velika dodana vrednost vaji pa je bilo štabno vozilo GZ Ljubljana, t.i. vozilo EPV = enote za pomoč vodenju. To vozilo je samostojno, samozadostno z elektriko, najsodobnejšo IT opremo. Njeni člani so v vozilu pokrivali vsak svoj sektor in vodstvu intervencije pomagali pri prenosu informacije med štabom in sektorji. To je zaradi dolgoletnih izkušenj delovalo brezhibno in tekoče. Vidi se, da nam v GZ Vodice tudi vodenje štaba ni bila povsem novost, nekaj na račun izkušenj iz preteklosti (intervencija neurje v Vodicah v 2022, požar na Krasu,…) in predvsem na račun dodatnih usposabljan in vaj, ki smo jih na temo delovanja štaba izvedli v preteklih letih v GZ Vodice. Za še boljše delovanje pa usposabljanja na tem področju načrtujemo tudi v bodoče. V štabu se nam je pridružil tudi župan Občine Vodice, Aco Franc Šuštar, ki je na zaključku, ki je potekal v PGD Šinkov Turn, vse zbrane tudi nagovoril.

Vaja je trajala do 20. ure, ko smo vajo prekinili, pospravili vso opremo in se preselili pred gasilski dom PGD Šinkov Turn, kjer je bila za udeležence vaje predvidena tudi malica. Pred družabnim delom pa smo z uradnim postrojem vseh udeležencev tudi zaključili vajo. Analizo pa smo opravili vodje po postroju, med malico.

Vajo lahko ocenimo kot zelo dobro organizirano, množično obiskano, zahtevno, pa vendar dobrodošlo in nadvse uspešno. Gasilci vedno, ko ne pride do poškodbe kakšnega od udeležencev, lahko brez slabe vesti ocenimo akcijo kot uspešno. Iz vaje smo se vrnili brez poškodb, le z dobrimi vtisi, poškodovana oprema pa tudi ni terjala prevelikega davka.

S to vajo smo pokazali da znamo, da zmoremo. Da smo povezovanje med sosednjimi GZ v zadnjih letih okrepili do te mere, da so se sosednje odzvali brez obotavljanja ter množično. Zavedati se moramo, da sami (GZ Vodice) tako obsežnega požara ne bi uspeli pogasiti. Za drugo leto že imamo v mislih vajo, tokrat na Repenjskem hrib. Ki zaradi manjka naravnih virov v bližini in neposredne bližine vasi Repenj in Dobruše predstavlja dodaten izziv. Ne dvomim v uspeh vaje.

Vajo smo ustrezno ovekovečili s posnetki in slikami s pomočjo več fotografov in snemalcev. Pripravili bomo tudi promocijski film za našo GZ, ta bo lahko služil tudi kot promocija naše občine.

Spodaj si lahko ogledate tudi taktično skico vaje in nekaj statističnih podatkov.